Ko sem bila še majhna, sva z babico res velikokrat športale. Prva stvar, ki sva jo počela skupaj, je bil tek. Čez nekaj časa me tek kar naenkrat ni več zanimal in začela sem z babico rolati. Po rolanju pa sem seveda odkrila tudi zabavo v kolesu. Začela sva hoditi na razna tekmovanja za kolesarje, tako kot sva hodile na tekmovanja za tekače. To je bilo res nekaj, kar sva zelo rada počela skupaj in čisto vedno sva uživale. Kljub temu, da sva bile na koncu utrujene. Moja babica se je okoli mene tako počutila res mlado, jaz pa sem bila definitivno zelo vesela, da sem lahko preživela nekaj časa z njo. Potem pa je minilo nekaj let, ko jaz definitivno nisem imela čas za razna tekmovanja. Hodila sem na faks in ravno v tistih obdobjih sem imela veliko izpitov.
Dejstvo je, da so mi bili izpiti malo bolj pomembni, saj sem želela končati faks. Babica me je v tistem obdobju definitivno razumela, ampak nisem pa pričakovala, da se bo zgodilo to, kar se je. Babica je dobila revmatoidni artritis. Revmatoidni artritis je definitivno nekaj, kar nisem pričakovala in res nisem želela te besede slišati. Rekla mi je, da jo res močno boli in da ne ve kaj narediti. Jaz sem začela brskati po spletu, kaj vse lahko naredimo, ko pride do revmatoidnega artritisa? Našla sem zelo veliko zadetkov in bila sem zelo vesela, da lahko zelo veliko narediš sam doma. Babici sem obljubila, da bo ta revmatoidni artritis zelo hitro izginil. Skupaj sva se lotile dela in povedala se mi je čisto vse stvari, ki jih lahko počne in bila je zelo pridna in to tudi delala. Minilo je nekaj časa in končno je ni več nič bolelo in spet je imela nasmešek na obrazu. Bilo je zelo vesela, da sem jo lahko na nek način pomagala, saj se tako ni počutila samo.
