Ko je moja mama izvedela za raka na prsih, nismo točno vedeli kolikšen del tkiva bo potrebno odstraniti ampak že takoj v štartu je rekla, da korekcija prsi zanjo ne pride v poštev, ker ne bo imela plastike na sebi. Verjamem, da je bila v velikem stresu zaradi celotnega zdravljenja, vendar ni tokom vseh terapij niti želela debatirati o tem. Ostali smo sicer videli stvari drugače, vendar je v tej situaciji res ne bilo primerno prepričevati v nasprotno in ji prikazovati dejstev, da je korekcija prsi res normalna izbira po taki operaciji. Vsaj statistično gledano se večina žensk odloči za poseg, ki jim povrne prsi v normalni izgled.
Po operaciji so ji povedali, da so morali odstraniti celotno eno dojko in vse bezgavke v levi roki. Ko se je vse skupaj zacelilo in je šla mimo kemoterapija je bila ponovno vprašana s strani zdravnikov, če je korekcija prsi sedaj njen naslednji poseg. Še je vedno je trdno vztrajala, da korekcija prsi ne pride v poštev in da bo v nedrček vstavljala silikonski model, ki ga izdelajo v obliki in teži drug prsi, zato da ima ženka še vedno enako težo na obeh straneh in to ne bi povzročalo ukrivljenja hrbtenice.
In res si je dala narediti vložek in se dokaj hitro navadila na njega. Vse je izgledalo dobro, dokler ni prišlo poletje, v kopalkah se je namreč ta vložek zelo opazil in na trenutke ji je bilo malo nerodno in žal na korekcija prsi ni potekala drugače. Ko se je konec poletja za na poroko oblekla obleko, kjer se je zelo opazila razlika se je odločila da bo korekcija prsi očitno postala njena naslednja operacija. Vsi smo jo pri tem zelo spodbujali. Ko se je odločila za operacijo je prišla domov zadovoljna in čez nekaj mesecev, ko se je vse pozdravilo se je zavedala, da bi bi bila korekcija prsi res najboljša takoj na začetku.…